Evropsko krožno gospodarstvo plastike se sooča z "naglo upočasnitvijo": stopnja rasti se je znižala s 13,6 % na 1,2 %
Nedavno je organizacija Plastics Europe objavila svoje dvoletno poročilo z naslovom Krožno gospodarstvo za plastiko – evropska analiza. Poročilo ponuja najnovejše podatke (2024) in vpoglede v prehod Evrope na krožno gospodarstvo s plastiko, pri čemer zajema trende v proizvodnji, predelavi, porabi in trgovini s krožno plastiko ter statistiko ravnanja z odpadki.
Poročilo razkriva, da čeprav Evropa še vedno drži vodilni položaj v svetu po deležu krožne proizvodnje plastike, se je njena stopnja rasti znatno upočasnila, kar predstavlja resne izzive za razvoj industrije.
1. Stopnja rasti krožne proizvodnje plastike se je znižala s 13,6 % na 1,2 %
Poročilo navaja, da je krožna plastika (vključno z mehanskim recikliranjem, kemičnim recikliranjem, biološko obarvano plastiko in plastiko, zajeto z ogljikom) leta 2024 predstavljala 15,8 % celotne proizvodnje plastike v Evropi, kar je doseglo obseg 8,7 milijona ton (8,7 milijona ton). Vendar pa je bila rast tega deleža v veliki meri posledica krčenja proizvodnje plastike na osnovi fosilnih goriv – ki se je zmanjšala za 8,3 % na 43,3 milijona ton – in ne znatne širitve krožne plastike.
Letna stopnja rasti krožne proizvodnje plastike v Evropi se je s 13,6 % leta 2022 strmoglavila na zgolj 1,2 % leta 2024. Medtem se je svetovna letna stopnja rasti povzpela s 5,0 % na 7,7 %, skupna proizvodnja pa je dosegla 44,2 milijona ton (44,2 Mt), kar predstavlja 9,6 % svetovne proizvodnje plastike.
2. Naraščajoča odvisnost od uvoza: 19 % povpraševanja po krožnih plastikah je zadovoljenih z uvozom
Leta 2024 so se evropski predelovalci plastike zanašali na uvoz, da bi pokrili 19 % svojega povpraševanja po krožno industrijo plastike. Poleg tega je delež uvoza v skupnem povpraševanju po plastiki (vključno s plastiko na osnovi fosilnih goriv) dosegel kar 24 %.
Medtem se je evropski izvoz sortiranih plastičnih odpadkov med letoma 2022 in 2024 povečal za 36,5 % in dosegel 1,5 milijona ton, pri čemer sta bili glavni destinaciji Turčija in Malezija. Ta trend odraža konkurenčne pomanjkljivosti Evrope na področjih, kot so stroški energije in zmogljivosti recikliranja.
3. Stopnje recikliranja naraščajo, vendar se 70 % plastičnih odpadkov še vedno sežiga ali odlaga na odlagališča
Leta 2024 je bilo od 32,7 milijona ton zbranih plastičnih odpadkov po porabi v Evropi recikliranih 29,6 % – kar je 11,5 % več kot leta 2022. Preostalih 70,4 % pa je bilo še vedno sežganih (48,9 %) ali odloženih na odlagališča (21,5 %).
Omeniti velja, da se med letoma 2022 in 2024 količina sežganih plastičnih odpadkov ni zmanjšala, čeprav se je izvoz sortiranih plastičnih odpadkov znatno povečal. To kaže, da Evropa počasi napreduje pri povečevanju svojih zmogljivosti recikliranja in zmanjševanju odvisnosti od sežiganja in odlaganja odpadkov na odlagališča.
4. Tehnološka nevtralnost in sistemska integracija
Poročilo poudarja, da samo mehansko recikliranje ne more doseči popolne krožnosti. Čeprav ostaja glavna delovna sila (evropska proizvodnja mehanskega recikliranja je leta 2024 dosegla približno 8,1 milijona ton), ne more predelati mešanih, onesnaženih ali kompleksnih plastičnih odpadkov.
Komplementarne tehnologije, ki zahtevajo pospešen razvoj, vključujejo:
Recikliranje na osnovi topil: Ločevanje polimerov z uporabo topil brez spreminjanja njihove kemijske strukture.
Kemično recikliranje (depolimerizacija, piroliza, uplinjanje): Pretvorba plastičnih odpadkov v monomere ali olja kot surovine.
Biološka plastika: Proizvodnja plastike z uporabo biomase (kot so ostanki pridelkov in odpadna olja).
Zajem in uporaba ogljika (CCU): Pretvorba zajetega CO₂ v surovine za plastiko.
Plastics Europe poziva EU k sprejetju tehnološko nevtralne politike in predlaga vzpostavitev integriranih krožnih središč, ki združujejo mehansko recikliranje, kemično recikliranje in bioproizvodne obrate za čim večjo učinkovitost virov.
(Vir: Poročilo organizacije Plastics Europe)
