Leta 2025 prihaja prepoved uvoza odpadne plastike iz Tajske in Indonezije: prelomnica ali okoljevarstveni izziv?
V trenutnem svetovnem valu varstva okolja je težka novica kot ogromen kamen, vržen v površje plastične industrije – leta 2025 bosta Tajska in Indonezija vihteli "meč prepovedid" in rekli "no" uvoženi odpadni plastiki.
To se morda zdi preprosta prilagoditev trgovinske politike, v resnici pa ima lahko daljnosežne posledice in daljnosežne učinke.
Tajska: Odločno reči "ne" "tujim smetem"
Tajsko, to strastno deželo jugovzhodne Azije, že dolgo pestijo plastični odpadki. Okoli 2 milijona ton plastičnih odpadkov, ki letno nastanejo pri nas, kot so trdovratni madeži, jih je le 25 % možno ustrezno reciklirati, ostalo pa se bodisi kopiči ali onesnažuje ekologijo.
Da bi bile stvari še hujše, tuje "garbage" še naprej prihajajo, z visokim obsegom uvoza 372000 ton odpadne plastike v letu 2023. Ti plastični odpadki, ki so priplavali čez ocean, ne le zasedajo dragocena zemljišča, ampak tudi razpadejo v škodljive snovi pod soncem in dež, ki pronica v zemljo in onesnažuje vodne vire, zaradi česar izvirno tajsko obalno in ogrožena ekologija džungle.
Na srečo je prišlo do preobrata in Ministrstvo za naravne vire in okolje je stopilo naprej in predlagalo prepoved. Kongres se je hitro odzval in decembra potrdil, kar je bilo objavljeno v uradni reviji. S 1. januarjem 2025 industrijske tovarne ne bodo več mogle ubirati bližnjic z uvozom odpadne plastike.
To je odločen korak k zeleni prihodnosti Tajske s ciljem doseči 100-odstotno recikliranje in ponovno uporabo plastičnih odpadkov do leta 2027, s čimer bi preoblikovali ekološki dom.
Indonezija: Zaščita naše domovine, prekinitev 'plastične verige'
Indonezija, ki se prav tako nahaja blizu ekvatorja, prav tako trpi zaradi plastičnih odpadkov. Leta 2022 je uvoz plastičnih odpadkov presegel 194000 ton, do leta 2023 pa je bilo skoraj 40 % odpadkov v zanemarjenem stanju, plastični odpadki pa so predstavljali skoraj 20 %.
Prosto se razpršijo po rekah in plažah v Indoneziji, ogrožajo preživetje morskega življenja, povzročajo, da jih morske želve zaužijejo, dušijo koralne grebene in posredno vplivajo na zdravje ljudi, ki se preživljajo od morja. Od škode za ribištvo do povečanja bolezni dihal so plastični odpadki postali "kamen spotiked" za razvoj in zdravje.
Tako je indonezijski minister za okolje Hanif podal odmevno izjavo: do leta 2025 ne bo več uvoženih plastičnih odpadkov! Vzpostaviti je treba strog nadzorni sistem za sodelovanje z organi kazenskega pregona vseh strani, da se zagotovi učinkovitost prepovedi. To pomeni, da je Indonezija odločena prestreči poplavo plastičnih odpadkov od vira in zgraditi trdno obrambno črto za lokalno ekologijo in kakovost življenja ljudi.
Globalno valovanje: industrijsko preoblikovanje in zelena prenova
Prepovedi, ki sta jih uvedli Tajska in Indija, niso osamljena dejanja, ampak so povzročile valovanje po vsem svetu. V razvitih državah je bila dolgoročna odvisnost od izvoza plastičnih odpadkov za "odlaganje smetid" prekinjena, zaradi česar so morale ponovno preučiti konstrukcijo domačih sistemov za recikliranje plastike, povečati naložbe v raziskave in razvoj tehnologije recikliranja ter zmanjšati uporabo plastike od vira , kot je spodbujanje embalaže iz biorazgradljivega materiala.
V industriji recikliranja plastike se mora industrijska veriga, ki je bila prvotno osredotočena na izvoz, hitro preoblikovati. Podjetja morajo bodisi nadgraditi svojo tehnologijo, izboljšati svoje domače zmogljivosti sortiranja in predelave odpadne plastike ter proizvajati reciklirane izdelke z visoko dodano vrednostjo; Bodisi odprite nove trge in raziščite zakonite in okolju prijazne alternativne vire surovin v drugih regijah jugovzhodne Azije ali Afrike.
Za veliko večino potrošnikov je to tudi opozorilo, ki nas spodbuja, naj zmanjšamo dnevno porabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, prinesemo svoje nakupovalne vrečke, ko gremo ven, in uporabljamo namizni pribor za večkratno uporabo, saj vsako najmanjše dejanje pomaga zmanjšati breme. na zemlji.
